Prepoved javnega izpovedovanja vere vodi v totalitarno družbo

pray-1218499_640

Svet katoliških laikov Slovenije izraža zaskrbljenost zaradi napadov na miroljubno javno izpovedovanje vere v Sloveniji. Pred kratkim so neznanci z grafiti popisali pročelje ljubljanske stolnice svetega Nikolaja z napisom: »Cerkev marš iz moje maternice,« fasado frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja z grafitom: »RKC ven iz naših vagin,« in zid nasproti Ginekološke klinike UKC z napisom: »Omejimo moč RKC ne pravic žensk.« Vsebina grafitov kaže na nasprotovanje stališču Katoliške Cerkve, ki zagovarja spoštovanje človekovega življenja in dostojanstva od naravnega spočetja do naravne smrti. Storilci z grafiti očitno nasprotujejo tudi postni molitveni pobudi zasebnega Zavoda Božji otroci, katerega člani pred ginekološko kliniko v Ljubljani tiho molijo za v postopku splava umorjene otroke in njihove starše.

Slovenski katoličani izražamo ogorčenje nad odzivi predstavnikov oblasti Republike Slovenije zaradi molitve za nerojene otroke. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na svoji spletni strani objavilo izjavo, s katero poudarja zgolj en vidik pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, s čimer neposredno javno nasprotuje postni akciji. Prav tako je Varuh človekovih pravic v poslanici ob mednarodnem dnevu pravic žensk na spletni strani objavil, »da gre pri postni molitveni pobudi za svojevrstno ‘nasilje’ nad že doseženimi pravicami žensk in da se z molitvijo nadleguje ženske različnih prepričanj, kar naj bi spadalo med oblike diskriminacije«.

Vse nosilce oblasti opominjamo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije že večkrat pritrdilo, da je ključni element verske svobode manifestacija notranjih osebnih odločitev navzven. Tako je Ustavno sodišče v zadevi U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010 odločilo, da so za vero kot bistvo pravnega instituta verske svobode poleg verskega nauka bistveni bogoslužje oziroma obredje, druga pravila ravnanja, ki izhajajo iz njenega nauka, pa tudi povezovanje v skupnosti. Sodišče je ob tem zavrnilo stališče, da bi morala država preprečiti vsakršno prisilno (nezaželeno) soočenje posameznika s kakršnim koli verskim prepričanjem. Stališču, da soočenje nevernega ali drugače vernega z verskim simbolom, vero ali prepričanjem, z omenjanjem Boga, ipd. ne predstavlja nedopustnega posega v negativni vidik verske svobode, je pritrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Lautsi proti Italiji. Cilj dobrohotne nevtralnosti države, ki jo je razložilo sodišče v Strasbourgu, je zagotoviti resnično svobodo vesti ter enakost posameznikov. Nevtralna država mora zato spoštovati pravico posameznikov do svobodnega, osebnega ali skupinskega izpovedovanja vere.

Ob tem ni mogoče spregledati povsem izkrivljenega sklicevanja predstavnikov oblasti na ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Ta z molitvijo niti pojmovno ne more biti okrnjena. Prav nasprotno. Posameznik, ki se lahko celostno seznani s posledicami splava, tudi z možnostjo molitve za v teh postopkih umrle otroke in njihove starše, se lahko svobodneje odloči glede uveljavitve svoje ustavne pravice.

Slovenski katoliški laiki menimo, da so v javnosti izraženi pozivi javnih oseb, da je tovrstna žalitev katoličanov v javnosti dopustna, nesprejemljivi. S takšnim javnim odobravanjem širjenja sovraštva do katoličanov in Katoliške Cerkve namreč spodbujajo tudi prepričanje, da katoličani, samo zato, ker so katoličani, nimajo pravice zahtevati enakopravnosti z drugimi. Omenjeni grafiti so tako očitno le posledica izražanja stališč nosilcev oblasti, ki javno spodbujajo in razpihujejo versko sovraštvo in nestrpnost proti katoličanom. Gre za kršitev 63. člena slovenske Ustave, ki je sankcionirana v 297. členu Kazenskega zakonika. Z zanikanjem individualne in kolektivne verske svobode zanikamo človekovo dostojanstvo, od tu pa ni več daleč do vrnitve časov bridkih izkušenj totalitarizma.

Slovenski katoličani pričakujemo, da bo država varovala versko svobodo, svobodo izražanja in svobodo združevanja in da bo vse primere napadov na omenjene pravice obravnavala enako, ne glede na spol, družbeni položaj, versko ali svetovnonazorsko usmeritev kršitelja in žrtve. Spodbujanje nestrpnosti s strani mnenjskih voditeljev, medijev in nosilcev oblasti lahko vodi v še bolj grobe oblike kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa gotovo ne sodi v demokratično in svobodno družbo. Od medijev pričakujemo, da bodo dosledno in nepristransko poročali tudi o tistih žalitvah in sovražnem govoru, ki so ga v naši državi deležni Katoliška Cerkev in katoličani. Vse odgovorne državne organe in institucije ter predstavnike politike pa pozivamo, da po svojih močeh prispevajo k uresničevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov ter se tako zavzamejo za izgradnjo svobodne in demokratične Slovenije.